Al Kaida

kategorija Wikimedie

Al Kaida (arabsko القاعدة; dobesedno Baza; tudi Al Kaida, Al-Qaeda, al-Qaida, al-Qa'ida) je globalna militantna islamska teroristična skupina, ki jo je ustanovil Osama bin Laden nekje med avgustom 1988[6] in koncem leta 1989[7]. Deluje kot omrežje, sestavljeno iz večnacionalne, nedržavne vojske[8][9] ter radikalnega sunitskega gibanja, ki poziva h globalnemu džihadu.

Al Kaida
القاعدة
VoditeljAjman al-Zavahiri
Datumi delovanja11. avgust 1988 – danes
Območja aktivnostiGlobalno
IdeologijaSunijski islamizem
Islamski fundamentalizem
Vahabizemsm[1]
Pan-islamizem
StatusOznačena kot tuja teroristična organizacija s strani U.S. State Department[2]
Označena kot teroristična organizacija v Združenem kraljestvu[3]
Označena kot teroristična organizacija v Evropski uniji[4]
Velikost500 – 1.000 operativcev (2001);[5]
ZaveznikiTalibani, Hamid
NasprotnikiZDA, Izrael, OZN, Združeno kraljestvo, Afganistanska ljudska armada, Iraške oborožene sile, NATO, Evropska unija, ASEAN, Afriška unija,...

Al Kajda je napadla številne civilne in vojaške tarče v različnih državah, pri čemer so najbolj znani: napadi 11. septembra 2001, pokol v Beslanu, napadi na veleposlaništva ZDA v Afriki leta 1998, bombni napadi na Baliju leta 2002,... Vlada ZDA se je na slednje odzvala z vojno proti terorizmu. Al Kajda je nadaljevala z rastjo in širjenjem svojih operacij v desetletju med 2001 in 2011[10].

Značilne oblike delovanja vključujejo samomorilske napade in istočasni napadi z bombami na več tarčah[11]. Članstvo se po navadi deli na tiste, ki so prisegli zvestobo bin Ladnu in pa tiste, ki so člani skupin, ki delujejo znotraj Al Kaide. Slednja ima svoje taborišča za urjenje predvsem na področju Afganistana, Pakistana, Iraka in Sudana[12].

Ideologija Al Kaide je usmerjena predvsem v popolno uničenje tujega vpliva na muslimanski svet ter ustanovitev novega islamskega kalifata. Med njihovo ideologijo tako sodi tudi prepričanje, da obstaja krščansko-judovska zarota proti muslimanom[13] (kar predvsem temelji na zavezništvu med ZDA in Izraelom) in da je ubijanje nedolžnih civilistov versko upravičeno v džihadu.

Al Kaida je tudi odgovorna za sektarno nasilje med muslimani[14], saj deluje proti vsem nesunitskim vejam islama, pri čemer jih v svojih sporočilih označuje za takfirje. Občasno so tako izvedli napade na mošeje oz. prireditve liberalnih muslimanov, šiitov, sufistov in drugih islamskih sekt, katere razume kot heretične[15]. Med taki napadi so tudi: napad na jazidske skupnosti 2007, pokol v Ašouri, napadi v Bagdadu 18. aprila 2007,...[16]

Organizacija je znana tudi kot Mednarodna islamistična fronta za džihad proti križarjem in judom[17].

Potem, ko je bil 2. maja 2011 ubit Osama bin Laden, je vodstvo organizacije prevzel Ajman al-Zavahiri.[18]

Organizacija

uredi

Al Kajdina organizacija sloni na doktrini »centralizacije odločitve in decentralizacije izvršitve«[19]. Zaradi vojne proti terorizmu pa so strokovnjaki pričeli opozarjati, da je vodstvo Al Kajde postalo geografsko izolirano, zaradi česar se je pojavilo tudi decentralizirano vodstvo lokalnih skupin, ki se označujejo kot pripadniki Al Kaide[20][21].

Številni teroristični izvedenci ne verjamerjo, da je globalni džihad voden na vseh ravneh s strani bin Ladna oz. njegovih neposrednih podrejenih. Kljub temu, da je bin Laden ohranil ideološki vpliv na številne muslimanske ekstremiste po svetu, pa je Al Kaida v letih bojevanja razpadla na številne slabo povezane skupine. Marc Sageman, psihiater in bivši pripadnik CIA, je Al Kaido označil kot »splošno etiketo za gibanje, ki je usmerjeno proti zahodu«, pri čemer »ne obstaja nobena krovna organizacija. Mi radi v mislih ustvarjamo mitično bitje Al Kaido, toda to ni realnost, s katero se ukvarjamo«[22].

Drugi pa zagovarjajo, da je Al Kaida integrirana mreža, ki je močno vodena iz pakistanskih plemenskih področij in ima močen strateški namen. Bruce Hoffman, izvedenec za terorizem iz Univerze Georgetown, je dejal: »Preseneča me, da ljudje ne mislijo, da obstaja jasen nasprotnik in da naš nasprotnik nima strateškega mišljenja«[22].

Al Kajda ima naslednje neposredne franšize:

Viri in opombe

uredi
  1. Atwan 2006, str. 40
  2. »Foreign Terrorist Organizations List«. United States Department of State. Arhivirano iz spletišča dne 12. julija 2007. Pridobljeno 3. avgusta 2007. – USSD Foreign Terrorist Organization
  3. »Terrorism Act 2000«. Home Office. Pridobljeno 14. avgusta 2007. – Terrorism Act 2000
  4. »Council Decision«. Council of the European Union. Arhivirano iz spletišča dne 14. julija 2007. Pridobljeno 14. avgusta 2007.
  5. »The Al Qaeda Clubhouse: Members lacking, By Ken Silverstein (Harper's Magazine)«. Harpers.org. Pridobljeno 22. marca 2010.
  6. Bergen 2006, str. 75.
  7. United States v. Usama bin Laden et al., S (7) 98 Cr. 1023, Testimony of Jamal Ahmed Mohamed al-Fadl (S.D.N.Y. 6 February 2001). Besedilo
  8. Gunaratna 2002, str. ;95–96
  9. Naím, Moisés (Januar–februar 2003). »The Five Wars of Globalization«. Foreign Policy (134): 28–37.
  10. "How al Qaeda works: What the organization's subsidiaries say about its strength", by Leah Farrall, Foreign Affairs, March/April 2011
  11. Wright 2006, str. ;107–108, 185, 270–271
  12. Wright 2006, str. 270.
  13. Fu'ad Husayn `Al-Zarqawi ... "The Second Generation of al-Qa’ida, Part Fourteen," Al-Quds al-Arabi, July 13, 2005
  14. Dragons and Tigers: A Geography of South, East, and Southeast Asia - (2011) - Barbara A. Weightman
  15. Security strategy and transatlantic relations (2006) Roland Dannreuther
  16. Jihad and Just War in the War on Terror (2011) Alia Brahimi
  17. The Washington Post, May 2, 2011, str. A6.
  18. Delo.si - Novi vodja Al Kaide Ajman al Zavahiri
  19. al-Hammadi, Khalid, `The Inside Story of al-Qa'ida,` part 4, Al-Quds al-Arabi, March 22, 2005
  20. Aug 13, 2004 (13. avgust 2004). »Evolution of the al-Qaeda brand name«. Atimes.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2005. Pridobljeno 22. marca 2010.
  21. »The Moral Logic and Growth of Suicide Terrorism – SPRING 2006« (PDF). Pridobljeno 22. marca 2010.
  22. 22,0 22,1 Blitz, James (19. januar 2010). »A threat transformed«. Financial Times. Pridobljeno 23. januarja 2010.

Glej tudi

uredi