Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot. Njegovo ime je danes poznano po oznaki francoske vinorodne regije. Leta 2009 je mesto imelo 19.948 prebivalce.

Cahors
Lega
Zemljevid
Cahors se nahaja v Francija
Cahors
Cahors se nahaja v Okcitanija
Cahors
44°26′51″N 1°26′26″E / 44.44750°N 1.44056°E / 44.44750; 1.44056
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaLot
OkrožjeCahors
KantonCahors-Jug
Cahors-Severovzhod
Cahors-Severozahod
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays de Cahors
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Jean-Marc Vayssouze-Faure
Površina
1
64,72 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
20.141
 • Gostota310 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
46042 /46000
Nadmorska višina105–332 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija

uredi

Mesto leži v južni Franciji ob reki Lot 115 km severno od Toulousa. Skozenj poteka ena od štirih romarskih poti v Santiago de Compostelo Via Podiensis z začetkom v Le Puy-en-Velayu.

Administracija

uredi

Cahors je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Castelnau-Montratier, Catus, Cazals, Lalbenque, Lauzès, Luzech, Montcuq, Puy-l'Évêque in Saint-Géry z 75.884 prebivalci.

Zgodovina

uredi

Ustanovitev kraja sega nazaj v keltske čase. Njegovo ime izhaja iz plemena Cadurques, od tod tudi današnje ime za njegove prebivalce - Cadurciens. V rimskem obdobju se je kraj imenoval Divona Cadureorum, kasneje Cadurca. V zgodnjem srednjem veku je postal sedež škofije in bil na podlagi ugodne zaščitne lege že v 6. stoletju premožno trgovsko mesto. Od 9. stoletja je bilo podrejeno Toulousu. Največji pomen je Cahors doživel v 13. stoletju, ko je postal prvo bančno središče Evrope. Zaradi oderuških obresti ga je Cerkev označila za grešnega, kot takega pa ga je omenjal tudi Dante v svojem Peklu skupaj s Sodomo.

V kraju je bil leta 1249 rojen čevljarjev sin Jacques Duèze oz. d'Euse, za časa Avignonskega izgnanstva papež Janez XXII.

Med stoletno vojno je bil z mirom v Brétignyju (1360) brez boja predan Angležom, vrnjen Franciji leta 1428.

Znamenitosti

uredi
 
most Valentré na reki Lot, Cahors

Cahors je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Katedrala sv. Štefana, grajena v letih 1080-1135,
  • most Valentré, simbol kraja, (1308-1378),
  • cerkev sv. Jerneja (14. stoletje).

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.