Prekop

Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.^[1] V splošnem služi za dovajanje ali odvajanje vode, povezovanje obstoječih jezer, rek, morij ali oceanov in ladijsko plovbo.

Prekopi

Gruberjev prekop (Ljubljana, Slovenija)
Donaukanal in Wiener Neustädter Kanal (Dunaj)
Sueški prekop (Egipt)
Panamski prekop (Panama/ZDA)
Korintski prekop (Grčija)
Belomorsko-Baltski prekop (Rusija)
Mariinski kanal (Rusija)
Prekop Volga–Don (Rusija)
Moskovski prekop (Rusija; prekop Moskva-Volga)
Prekop Dneper-Bug (Belorusija)
Avgustovski prekop (poljsko Kanał Augustowski) (Poljska)
Prekop Laba-Lübeck (Nemčija)
prekopa Mittelland in Labe-Havel (Nemčija)
Kielski prekop (Nemčija)
Kanal Ren-Majna-Donava (Nemčija)
Kanal Ren-Marna (Francija)
Prekop Donava-Črno morje (Romunija)
Prekop Donava–Tisa–Donava (Srbija)
Severno krimski kanal (Ukrajina, Krim)
Albert Canal/Albertov kanal (Nizozemska-Belgija)
Canal de la Peyrade (Francija/Oksitanija)
Canal des Deux Mers (Prekop dveh morij, Francija)
- Canal de Garonne (Francija)
- Canal du Midi (Francija)

Kanali

Kanal v hidrogeografskem smislu je v tla izkopan jarek za namakanje, osuševanje ali dovajanje tehnološke vode ali rečne vode v HE:^[2]

hidroelektrarne kanalskega tipa
- na Savi: kanal HE Sava v Kranju
- na Dravi:
  - Kanal HE pri Goričah oz. Reki (Mühlbach) pri Rožeku na Koroškem (Avstrija)
  - Kanal HE Formin (iz Maribora-Pobrežje)
  - Kanal HE Zlatoličje (iz Ptujskega jezera)
  - Kanal HE Varaždin, Hrvaška (iz Ormoškega jezera)
  - Kanal HE Čakovec, Hrvaška (iz Varaždinskega jezera)
  - Kanal HE Dubrava, Hrvaška (iz Dubravskega jezera)
namakalni kanali (npr. kanal Parilo – Brza voda - polje Rastok, Hrvaška/BiH; Turkmenbašijev prekop v južnem Turkmenistanu)
osuševalni, odvodnjevalni/razbremenilni, industrijski kanali idr. obvodni kanali za izkoriščanje vodnih sil in umetne struge reguliranih vodotokov
- Prekop Koren (Nova Gorica, Kromberk)
- Stražunski kanal ali jarek v Stražunskem gozdu (Maribor)
- ljubljanski Gruberjev prekop, Mali graben, Veliki graben, Curnovec, Prošca, Veliki Galjevec, Maharski prekop, regulirana struga Glinščice itd. na Ljubljanskem barju;
- kanal Pšate na Kamniš ko-Bistriš kem polju, industrijski kanali Kamniške Bistrice v Kamniku, (Homška) Mlinščica in Radomeljska Mlinščica
- kanal Ščavnice v Ljutomeru
- v Prekmurju: Razbremenilni kanal Ledava - Mura (1949-56), Puconski kanal, Kobiljski kanal, Ardovanski prekop, Bukovniški in Radmožanski kanal
- obvodni kanal Save Rojca v Kranjski gori
- kanal Rake v Idriji - dovodni kanal za Idrijsko kamšt).
- na Hrvaškem Kanal Bistra (na reki Koprivnica, pritoku Drave) in pred Slavonskim Brodom ob Savi; Županijski kanal...
morski kanali v solinah (Slovenija)
- kanal Sv. Odorika (nova, regulirana struga Dragonje ob južni meji Sečoveljskih solin
- kanal Sv. Jerneja ob severnem robu Sečoveljskih solin (Seča)
- Kanal Stara Dragonja (regulirana stara struga Dragonje sredi Sečoveljskih solin, ki se v Sečovljah združi s potokom Drnica)
- kanal, imenovan tudi Strunjanska reka (potok Roja) v Strunjanskih solinah
Drugi kanali ob izlivih rek v morje:
- Rižana - ob izlivu ima dva večja razbremenilna kanala (na področju Luke Koper)
- Semedelski kanal - umetni kanal ob izlivu reke Badaševice v Kopru

Načrtovani prekopi

Glej tudi

Sklici

↑ Geografski terminološki slovar, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 313
↑ Geografski terminološki slovar, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 164
↑ DUNAV-ODRA-LABA/ELBA VODNI TOK – IDEALNA PLATFORMA ZA RAZVOJ ODNOSA IZMEĐU ZEMALJA CENTRALNE I JUGOISTOČNE EVROPE [1]

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Geografski terminološki slovar, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 313

[2] Geografski terminološki slovar, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 164

[3] DUNAV-ODRA-LABA/ELBA VODNI TOK – IDEALNA PLATFORMA ZA RAZVOJ ODNOSA IZMEĐU ZEMALJA CENTRALNE I JUGOISTOČNE EVROPE [1]

[1]