Peter Mikša: Razlika med redakcijama

Peter Mikša
Rojstvo	1977({{padleft:1977|4|0}}) Celje
Državljanstvo	, Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, do 1991
Narodnost	slovenska
Področja	slovenska zgodovina, zgodovina športa, zgodovina alpinizma, zgodovina planinstva, rodoslovje
Alma mater	Filozofska fakulteta v Ljubljani
Disertacija	(2013)
Mentor doktorske disertacije	Mitja Ferenc Tomaž Pavlin
Doktorski študenti	Jure Čokl
Spletna stran
ff.uni-lj.si/zaposleni/peter-miksa

Peter Mikša, slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor, alpinist, trener športnega plezanja, alpinistični inštruktor, * 2. april 1977, Celje.

Peter Mikša je avtor več knjig in prispevkov o slovenski zgodovini, sodeloval je v mnogih intervjujih za RTV Slovenija, v slovenskih revijah in v pogovornih oddajah na radiu. Raziskovalno se večinoma posveča slovenski sodobni zgodovini. Prav tako je vodja Središča za javno zgodovino, ki je bilo ustanovljeno leta 2021 in deluje v okviru Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Življenje in delo

Peter Mikša se je rodil leta 1977 v Celju, danes pa z družino živi na Babni Gori pri Polhovem Gradcu. Obiskoval je srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani, tam se je seznanil s plezanjem v Akademskem planinskem društvu (Akademski alpinistični odsek) in leta 1998 postal alpinist. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2007 diplomiral iz zgodovine z naslovom Delo izvršnega odbora Osvobodilne fronte v letih 1941–1945. Leta 2008 se je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vpisal na podiplomski študij, ki ga je zaključil leta 2013 in prejel naziv doktor znanosti. Leta 2009 se je zaposlil na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer sodeluje pri pedagoškem in raziskovalnem delu. Leta 2011 je bil habilitiran v asistenta, leta 2018 v docenta za sodobno slovensko zgodovino, leta 2023 pa v izrednega profesorja, kjer sodeluje pri pedagoškem in raziskovalnem delu. Leta 2019 se je študijsko in raziskovalno izpopolnjeval na Istorijskem inštitutu Univerze Črne gore v Podgorici, kjer je preučeval gorsko identiteto in planinsko dediščino Črne Gore.

Raziskovalno se posveča predvsem naslednjim sklopom: mejne študije (današnja slovensko-hrvaška meja, rapalska meja, okupacijske meje na Slovenskem 1941-1945, nacionalizem v jugovzhodni Evropi (primarne študije za slovenski gorski svet/Alpe), intelektualna zgodovina, zgodovina medijev, položaj Slovencev v različnih državnih tvorbah,  razpad Jugoslavije in odnos do jugoslovanstva, demokratizacija in osamosvojitev  Slovenije, zgodovina gorskega turizma, zgodovina športa. Na področju plezanja in alpinizma se udejstvuje tudi kot trener športnega plezanja in alpinistični inštruktor. Je pobudnik in urednik Slovenskega plezalnega portala – Friko. V Rogaški Slatini pa je kot ustanovitelj plezalnega kluba in njegov predsednik poskrbel za opremljanje okoliških naravnih plezališč in postavitev dveh plezalnih sten. Leta 2013 je s sociologom Urbanom Golobom izdal monografijo Zgodovina slovenskega alpinizma, ki prvič prinaša pregled od prvih dokumentiranih poskusov vzponov do sodobnega alpinizma.

Mikša velja za enega vodilnih slovenskih zgodovinarjev na področju mejnih študij, s poudarkom na obdobju druge svetovne vojne. Najbolj prodorna dela na tem področju so: Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941-1945); Ostanki nemško-italijanske okupacijske meje na Polhograjskem; Obmejni trikotnik: okupacijske meje med Idrijo, Žirmi in Polhograjskimi Dolomiti, 1941-1945 ter Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine.

Kot zgodovinar se udejstvuje tudi na področju dokumentarnega filma. Kot soavtor je sodeloval pri nastajanju devetih dokumentarnih filmov: Naš Triglav, 120 let slovenskega planinstva, Pavla Jesih, Mira Marko: dokumentarni portret, Tone, javi se!, V treh stenah (3. deli), Viharnik z roba, Čebelarska pravda in Oživljeni Vodnik; ter več razstav (npr. Vzpon na goro: stalna razstava v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, Aljažev stolp – "ta pleh ima dušo", Kralj Peter v slovenskih Alpah, Korajža je ženskega spola: muzejska razstava o slovenskih alpinistkah, 10 sidrišč slovenskega alpinizma, razstave projekta okupacijske meje, kot so: Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolp in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941-1945; Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha; Idrija in Žiri kot obmejno območje, 1941-1945; Vinceremo, videt čemo . okupacijske meje v Beli krajini 1941-1945; Okupirana Ljubljana: mesto ob meji, Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945, ter razstava Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine ter spomina; En krompir, tri države . okupacijske meje na Dolenjskem 1941-1945, Hlev je bil pod Nemci, hiša pod Madžari: okupacijske v Prekmurju 1941-1945; Doktorati FF: 100 let : oster in potreben inštrument družbe, idr.).

Močno prisoten je tudi na področju uredništva saj kot področni urednik sodeluje s strokovnimi in znanstvenimi sestavki pri izdaji Novega slovenskega biografskega leksikona, ki ga izdaja Založba ZRC SAZU. Je odgovorni urednik mednarodne znanstvene revije Retrospektive – znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja in glavni urednik največjega slovenskega zgodovinskega spletnega portala http://zgodovina.si/. Je član mednarodnega uredniškega odbora znanstvene revije Revija Igra ustvarjalnosti – teorija in praksa urejanja prostora (SLO) ter član mednarodnega uredniškega odbora znanstvene revije Istorijski zapisi (ČG). Med letoma 2014 in 2017 je bil področni urednik v Planinskem vestniku, ki je najstarejši slovenski še izhajajoči reviji (od leta 1895).

Skozi mnoge intervjuje in pogovorne oddaje, kjer je bil udeležen kot sogovornik, se kaže veliko zanimanje javnosti do raziskovalnih tem. Med najpomembnejša sodita povabilo na gostovanje v Dnevniku - 240 let prvega vzpona na Triglav, na osrednji nacionalni televizijski informativni oddaji Televizije Slovenije in gostovanje v Odmevih - Aljažev stolp prvič zapustil vrh Triglava. Sodeloval je na multimedijskem portalu Radia in televizije Slovenije (MMC RTV Slovenija), v slovenskem nacionalnem dnevnem, tedenskem in mesečnem časopisju kot npr. Delo, Večer, Dnevnik, Nedeljski Dnevnik, Mladina idr.), na več radijskih dogodkih (mdr. na VAL 202, Radiu Prvi, Radiu Slovenija, Radiu Koper, Radiu Ognjišče idr.) ter na mnogih predavanjih oz. pogovornih večerih. Bil je tudi slavnostni govornik na slavnostni akademiji ob 125. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, sedaj Planinske zveze Slovenije (27. februar 2018).

Kot vodja oz. koordinator je sodeloval je pri več projektih: ‘Towards a “Topography” of Tolerance and Equal Respect. A comparative study of policies for the distribution of public spaces in culturally diverse societies’, Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, Alpinistična literatura: Slovenija in onkraj. Intertekstualnost, intersubjektivnost, internacionalnost; Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine  ter spomina idr. Med zanimivejšimi je bilateralni raziskovalni projekt, kjer je sodeloval kot vodja projekta: Gore pri določanju identitete Slovenije in Črne gore (SLO  - ČG). Trenutno vodi Ciljni raziskovalni projekt Dopolnitev Evidence prikritih vojnih grobišč in Registra vojnih grobišč s podatki o prikritih vojnih grobiščih v podzemnih jamah. Od ustanovitve Središča za javno zgodovino na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je njegov vodja.

Izbrana bibliografija

Monografije

• 2021. Obmejni trikotnik: okupacijske meje med Idrijo, Žirmi in Polhograjskimi Dolomiti, 1941-1945. Soavtor z Majo Vehar. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. PDF
• 2020. Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941-1945). Soavtor Mitja Zorn. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. PDF
• 2017. Kralj Peter v slovenskih Alpah = King Peter in the Slovenian Alps..
• 2017. Triglav in Jakob Aljaž. Ljubljana: Viharnik. (COBISS)
• 2017. Trden kakor skala: kratka zgodovina Turistovksega kluba skala. Soavtor z Elizabeto Gradnik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. 111 str. (COBISS)
• 2016. Kredar'ca : ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom. Soavtor z Majo Vehar. Ljubljana: Planinsko društvo Ljubljana - Matica. 59 str. (COBISS)
• 2014. Rudolf Badjura - življenje in delo. Ljubljana: Založba ZRC. 112 str. (COBISS)
• 2013. Matica planinstva: ob 120-letnici Planinskega društva Ljubljana-Matica. Ljubljana: Planinsko društvo Ljubljana-Matica. 262 str. (COBISS)
• 2013. Zgodovina slovenskega alpinizma. Soavtor z Urbanom Golobom. Ljubljana: Friko, Mikša in partnerji. 238 str. (COBISS)
• 2011. Slovensko planinstvo = Slovene mountaineering. Uredil skupaj s Kornelijo Ajlec. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. 188 str. (COBISS)

Članki

• 2022. Obsotelje – the south-eastern border of the German Reich (1941–1945). Soavtorstvo z Zorn, Matija. V: REPE, Božo (ur.). Occupation borders in Slovenia 1941–1945. 1st ed. Ljubljana: Založba Univerze: = University of Ljubljana Press, 2022. Str. 99-124.
• 2022. Boundary stones : standing witnesses of World War II borders in present-day Slovenia. Soavtorstvo z Zorn, Matija. V: STEFANOV, Nenad (ur.), RADOVIĆ, Srđan (ur.). Boundaries and borders in the post-Yugoslav space : a European experience. Berlin; Boston: De Gruyter Oldenbourg, cop. 2021. Str. 99-123
• 2022. Mejniki na štajersko-ogrski meji – nekaj primerov iz Občine Ljutomer in okolice. V soavtorstvu z Zorn, Matija. Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 70, [št.] 3, str. 921-932
• 2022. Ženski šport in telesna kultura med letoma 1945 in 1965. V soavtorstvu s Čokl, Jure. Retrospektive : znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 5, št. 1, str. 73-107.
• 2022. Rapalska meja in njen vpliv na zgodovinski prostorski razvoj okolice : primer Žirovske kotline = The Rapallo border and its influence on the spatial development : the case of the Žiri Basin. V soavtorstvu z Grom, Janez Peter, Fikfak, Alenka. Retrospektive : znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 5, št. 2/3, str. 199-225
• 2022. Slovensko osvajanje osemtisočakov (1975–1995). V soavtorstvu s Čokl, Jure. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 76, št. 3/4, str. 510-532.
• 2021. Pomen rapalske meje in vpliv na morfološki razvoj Idrije ter Žirov. V soavtorstvu z Grom, Janez Peter in Fikfak, Alenka. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 31, št. 1, str. 117-134
• 2021. Od gore do simbola : Triglav in njegova vloga pri Slovencih. Geografija v šoli. 2021, let. 29, št. 2, str. 6-14.
• 2021. Nova podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč kot podlaga za upravljanje registra vseh vojnih grobišč. Soavtorstvo z Lampič, Barbara in Vehar, Maja. V: DEŽMAN, Jože (ur.). Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. 1. izd. Ljubljana: Družina, 2021. Str. 81-107.
• 2020. Poveljniška šola SA-Gruppe Südmark v Rogaški Slatini : delovanje in vloga pri vojaškopolitičnem usposabljanju vodstvenega kadra Wehrmannschafta. V soavtorstvu s Siter, Daniel. Prispevki za novejšo zgodovino. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 60, št. 1, str. 105-133.
• 2019. Ostanki nemško-italijanske okupacijske meje na Polhograjskem = "The remnants of the German-Italian occupation border in Polhov Gradec area. V soavtorstvu z Nartnik, Maruša. Retrospektive : znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja. [Tiskana izd.]. 2020, 3, [št.] 2/3, str. 8-38.
• 2018. Triglavska severna stena in prvi vzponi. V: Triglav 240. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2018, str. 291-300.
• 2018. Kako je Triglav pristal v grbu Republike Slovenije. V: Triglav 240. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2018, str. 15-28.
• 2018. Rapalska meja : četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine. V: Nečakov zbornik : procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja, (Historia). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2018, str. 605-641.
• 2017. Od kod gorska identiteta Slovencev?. Geografski obzornik : časopis za geografsko vzgojo in izobraževanje, 2017, letn. 64, št. 3/4, str. 10-28.
• 2017. The Julian Alps (Slovenia) : between protection and "modernization" = Julijske Alpe (Slovenija) : između zaštite i "modernizacije". Ekonomska i ekohistorija : časopis za gospodarsku povijest i povijest okoliša, 2017, vol. 13, br. 13, str. 147-158.
• 2016. "The beginnings of the research of Slovenian Alps = Začetki raziskovanja slovenskih Alp." V soavtorstvu z Matijo Zornom. Geografski vestnik št. 2 (2016), 103-131. (COBISS)
• 2015. »'Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.' Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju.« Zgodovinski časopis 69/ 1/2, 112-113. (COBISS)
• 2014. »Exploring the mountains - Triglav at the end of the 18th century«. V: Štih, Peter (ur.), Zwitter, Žiga (ur.). Man, nature and environment between the northern Adriatic and the eastern Alps in premodern times. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 202-215. (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 48). (COBISS)
• 2013. »Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje«. Zgodovinski časopis 67/ 3-4, 390-405. (COBISS)
• 2013. »Zapisi gora: od kratkih zabeležb v Slovencu do podrobnega opisovanja v Ilustriranem Slovencu«. V: Tominšek Perovšek, Mateja. Slovenec : političen list za slovenski narod (1873-1945): kratek pregled zgodovine ob 140-letnici njegovega izhajanja. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 108–111. (COBISS)
• 2012. »Ni zadosti, da slovensko ženstvo samo pripenja trakove na sokolske zastave.« Soavtor s Tomažem Pavlinom. V: Tominšek Perovšek, Mateja et al.Slovenke v dobi moderne. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije. 106-115. (COBISS)
• 2011. »Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne«. Zgodovina za vse 18/2, 59-69. (COBISS)
• 2010. »Slovenski alpinizem in padli slovenski alpinisti med drugo svetovno vojno.« Prispevki za novejšo zgodovino 50/1, 177-187. (COBISS)
• 2009. »Nastanek Planinskega društva Univerza, prve prelomnice ter sprememba imena v Akademsko planinsko društvo: kratek povzetek prvih 10 let delovanja.« V: Virc, Boštjan (ur.). Planinsko društvo Univerza - Akademsko planinsko društvo: zbornik 1949-2009. Ljubljana: Akademsko planinsko društvo, 4-10. (COBISS)
• 2014. »Čigavi bodo Triglav in druge slovenske gore: spor med Slovenci in Nemci v planinstvu.«Planinski vestnik 5, 8-10. (COBISS)
• 2014. »Od strme turistike do alpinizma: začetki alpinističnega izobraževanja v Sloveniji.« Planinski vestnik 83/ 7, 4-7. (COBISS)
• 2013. »Na noge, rojaki in prijatelji mile domovine naše! : kratek pregled zgodovine SPD/PZS.« Planinski vestnik 113/ 2, 4-9. (COBISS)

Zunanje povezave

• doc. dr. Peter Mikša, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
• Portal Friko [1]
• http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20150305134320-31243.html
• https://uni-aas.academia.edu/PeterMiksa
• http://www.friko.si/index.php/alpinizem/1753-zgodovina-slovenskega-alpinizma Arhivirano 2015-04-02 na Wayback Machine.
• Celotna bibliografija

Glej tudi

• seznam slovenskih zgodovinarjev