Campoformijski mir
Campoformijski mirovni sporazum je bil podpisan dne 17. oktobra 1797 med Napoleonom Bonapartom in grofom Ludvikom von Cobenzlom kot predstavnikoma Francije in Avstrije. Zaznamoval je propad Prve koalicije, zmagovito sklenitev Napoleonovih bojnih pohodov v sedanji severni Italiji in konec prve faze Napoleonovih vojn.
Sporazum je določal prenos številnih avstrijskih ozemelj v roke Francozom. Odstopljena ozemlja so vključevala Avstrijsko Nizozemsko (Belgija) in določene otoke v Sredozemlju. Ozemlje Beneške republike je bilo razdeljeno med dve državi: Benetke, Istra in Dalmacija so bile predane avstrijskemu cesarju. Avstrija je priznala Cisalpinsko republiko in novoustanovljeno Ligursko republiko, oblikovano na področju predhodnje Genovske republike.
Sporazum je prav tako vseboval tajne klavzule o razdelitvi ozemelj, po katerih bi se Francoska republika razširila do svojih "naravnih" meja in čez (Porenje, Piemont).
Sporazum je bil sestavljen in podpisan po petih mesecih pogajanj. V osnovi je bil sklenjen že aprila v Leobnu, vendar se je zavleklo zaradi poskusa državnega udara s strani rojalistov v Franciji meseca septembra.
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |