Pojdi na vsebino

Mehkužke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mehkužke
(molluscum contagiosum)
Za mehkužke značilne bunčice na koži
Specialnostinfektologija, dermatologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10B08.1
MKB-9078.0
DiseasesDB8337
MedlinePlus000826
eMedicinederm/270
MeSHD008976

Mehkužke[1] ali molluscum contagiosum so nalezljiva virusna kožna bolezen, ki se kaže v obliki za poprovo zrno velikih prosojnih bunčic z vgreznino na sredi.[2] Prizadene lahko tudi sluznice. Povzroča ga DNK-virus iz družine poksvirusov, ki sicer ne pozna živalskega rezervoarja in torej povzroča okužbo le pri ljudeh. Obstajajo štirje tipi virusa; virus tipa 1 je najbolj razširjen. Prenaša se z dotikom bolnikovega prizadetega predela kože ali predmeta, okuženega z virusom (na primer brisače, oblek, igrač). Okužba je pogostejša pri otrocih, spolno aktivnih ljudeh in bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom.[3] Najpogosteje prizadene otroke do desetega leta starosti.[4]

Mehkužke lahko prizadenejo katerikoli predel kože, najpogosteje pa se pojavijo na trupu, rokah, v dimljah ali na nogah. Obstajajo dokazi, da se število okužb od leta 1966 v svetovnem merilu povečuje, vendar teh okužb v številnih primerih ne spremljajo natančno, saj gre le redko za hudo bolezen in večinoma izzveni brez zdravljenja. Bolnik je kužen do izgina bunčic na koži. V nekaterih primerih lahko brez zdravljenja določene spremembe na koži vztrajajo tudi do 4 leta.[5]

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]
Bunčice na koži, značilne za mehkužke

Mehkužke se kažejo v obliki kupolastih bisernatih kožnih vzbrsti. V premer merijo po navadi od 1 do 5 mm in imajo ugreznjen osrednji del.[6] Običajno niso boleče, lahko pa srbijo in so razdražene. Praskanje bunčic lahko povzroči razširitev okužbe ali brazgotinjenje. V okoli 10 % primerov se okoli vzbrsti pojavi vnetje. Virusna okužba je omejena na najbolj površinko plast povrhnjice. Dodaten zaplet lahko povzroči bakterijska nadokužba prizadetega predela kože.[7]

Bunčice praviloma spontano izginejo; posamezna bunčica vztraja običajno od 6 tednov[8] do 3 mesecev.[9] Bunčice se pa lahko tudi množijo zaradi procesa avtoinokulacije, kar praviloma podaljša njihovo vztrajanje. Povprečno trajanje izbruha bolezni v nekem okolju je od 8[8] do 18 mesecev.[10][11] Bolnik je okužen od 6 mesecev do 5 let; dlje časa trajajoča okužba je značilna zlasti za bolnike z okrnjenim imunskim sistemom.[9][11]

Diagnoza

[uredi | uredi kodo]
Virus mehkužk
(virus molluscum contagiosum)

Virus molluscum contagiosum, posnet z elektronskim mikroskopom
Razvrstitev virusov
Skupina: Skupina I (dsDNA)
Družina: Poxviridae
Rod: Molluscipoxvirus
Vrsta: virus molluscum contagiosum
Mikroskopski posnetek mehkužke (barvanje HE)
Mikroskopski posnetek mehkužke z značilnimi moluskumskimi telesci (barvanje HE)

Diagnoza temelji na kliničnih znakih, potrdijo jo lahko z ekscizijsko biopsijo (mikroskopska preiskava izrezanega delčka prizadetega tkiva).

Histološko je za mehkužke značilna prisotnost »moluskumskih telesc« v povrhnjici kože nad temeljno plastjo. Ta telesca sestavljajo velike celice z obilno zrnato eozinofilno citoplazmo z nakopičenimi virioni in majhnimi periferno ležečimi jedri.

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

V začetku smernice priporočajo opazovanje ter čakanje na spontano ozdravitev.[12] Opcije zdravljenja, ki so na voljo, so namreč invazivne in neprijetne.

Kadar je potrebno zdravljenje, se najpogosteje uporablja ekskohleacija (postrganje bunčice) po predhodnem nanosu lokalnega anestetika v kremi ali z blago krioterapijo. Uporabljajo se tudi raztopina 5-% kalijevega hidroksida, ki povzroči razkroj okuženih celic in stimulira imunski odziv. Uporablja se do vnetnega odziva oz. najdlje 14 dni.[13] Na enak način kot kalijev hidroksid deluje tudi učinkovina kantaridin.[14]

V primeru persistirajoče okužbe in kadar drugi načini zdravljenja ne pomagajo, se lahko uporabi tudi laserska terapija.[15]

Prognoza

[uredi | uredi kodo]

V večini primerov pride do spontanega izčiščenja virusa v obdobju dveh let, običajno v devetih mesecih. Dokler so prisotne kožne vzbrsti, je možen prenos okužbe na druge ljudi.[16]

Za razliko na primer od okužbe z virusom herpesa simpleksa virus mehkužk ne povzroča perzistirajoče inaktivne okužbe in kasnejše ponovne aktivacije.[16] Vendar pa po ozdravitvi oseba ne razvije trajne imunosti in je možna ponovna okužba ob ponovni izpostavitvi virusu.

Epidemiologija

[uredi | uredi kodo]

Podatek za leto 2010 pravi, da je bilo okuženih 122 milijonov ljudi na svetu (1,8 % svetovne populacije).[17]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Vključitev v vrtec/šolo po preboleli nalezljivi bolezni ali okužbi – smernice. Inštitut za varovanje zdravja, 5. 4. 2012, dostopno na: www.ivz/Področje dela/Nalezljive bolezni/Izbruhi nalezljivih bolezni.
  2. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527595/molluscum?query=Molluscum%20, vpogled: 16. 11. 2014.
  3. Hanson D; Diven DG (2003). »Molluscum contagiosum«. Dermatol. Online J. 9 (2): 2. PMID 12639455.
  4. »Frequently Asked Questions: For Everyone. CDC Molluscum Contagiosum«. United States Centers for Disease Control and Prevention. Pridobljeno 29. junija 2008.
  5. »Molluscum (Molluscum Contagiosum) FAQ«. Centers for Disease Control and Prevention. Pridobljeno 26. decembra 2013.
  6. Likness, LP (2011). »Common dermatologic infections in athletes and return-to-play guidelines«. The Journal of the American Osteopathic Association. 111 (6): 373–379. PMID 21771922.
  7. »Pamphlets: Molluscum Contagiosum«. American Academy of Dermatology. 2006. Pridobljeno 30. novembra 2008.
  8. 8,0 8,1 Weller R; O'Callaghan CJ; MacSween RM; White MI (1999). »Scarring in molluscum contagiosum: comparison of physical expression and phenol ablation«. BMJ. 319 (7224): 1540. doi:10.1136/bmj.319.7224.1540. PMC 28297. PMID 10591712.
  9. 9,0 9,1 Molluscum Contagiosum na eMedicine
  10. MedlinePlus Encyclopedia Molluscum Contagiosum
  11. 11,0 11,1 Tyring SK (2003). »Molluscum contagiosum: the importance of early diagnosis and treatment«. Am. J. Obstet. Gynecol. 189 (3 Suppl): S12–6. doi:10.1067/S0002-9378(03)00793-2. PMID 14532898.
  12. »Molluscum Contagiosum«. Prodigy knowledgebase. National Health Service. 2003. Pridobljeno 20. aprila 2010.—UK NHS guidelines on Molluscum Contagiosum
  13. Lisjak M. Kožne težave majhnih otrok. Farm vestn 2014; 65; 101–112.
  14. »Molluscum Contagiosum - Treatment Overview«. WebMD. 12. januar 2007. Pridobljeno 21. oktobra 2007.
  15. Gold, MH; Moiin, A (2007). »Treatment of verrucae vulgaris and molluscum contagiosum with photodynamic therapy«. Dermatologic clinics. 25 (1): 75–80. doi:10.1016/j.det.2006.09.015. PMID 17126744.
  16. 16,0 16,1 »Frequently Asked Questions: For Everyone. CDC Molluscum Contagiosum«. United States Centers for Disease Control and Prevention. Pridobljeno 8. decembra 2008.
  17. Vos, Theo; Flaxman, Abraham D.; Mohsen, Naghavi; in sod. (15. december 2012). »Years lived with disability (YLDs) for 1160 sequelae of 289 diseases and injuries 1990-2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010«. Lancet. 380 (9859): 2163–2196. doi:10.1016/S0140-6736(12)61729-2. PMID 23245607.