Pojdi na vsebino

1203

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1170.  1180.  1190.  - 1200. -  1210.  1220.  1230.
Leta: 1200 · 1201 · 1202 · 1203 · 1204 · 1205 · 1206
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1203 (MCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Evropa

[uredi | uredi kodo]

Četrta križarska vojna

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid bizantinskega Konstantinopla. Zaliv Zlati rog, ki je bil pregrajen z masivno verigo, je varoval severni, pristaniški del mesta.
  • 23. junij - Križarska flota pripluje pred Konstantinopel in prične z obleganjem. Celotno bizantinsko floto tvori zgolj še 20 starih in nagnitih galej. Cesar Aleksej III. Angel poskuša križarje podkupiti, vendar brez uspeha.
  • 6. julij - Križarji zavzamejo Galato in s tem omogočijo vstop flote v slabše utrjeni zaliv Zlati rog.
  • 17. julij - Uspešen naskok križarjev na mesto. Benečani, ki vodijo napad iz Zlatega roga, zanetijo požar v mestu, kar oslabi moralo branilcev. Cesar Aleksej III. pobegne.↓
  • → Branilci nemudoma odstavijo pobeglega cesarja in za cesarja razglasijo bivšega cesarja Izaka II. Angela, ki je oslepljen. Ker s tem križarji izgubijo opravičilo za napad na mesto, zato zahtevajo, da za socesarja hkrati razglasijo Izakovega sina Alekseja IV.
  • 1. avgust - Kronanje Alekseja IV. za bizantinskega socesarja.
    • Da bi Aleksej IV. izplačal križarje, katerih marioneta je, se odreče ikonam in svetinjam, kar pa je še vedno premalo od zahtevane vsote.
  • avgust - Aleksej IV. s pomočjo križarjev pleni po Trakiji, kamor se je zatekel bivši cesar Aleksej III., vendar tudi to bistveno ne izboljša finančne situacije. Benečani, ki so ostali v Konstantinoplu, požgejo še večji del mesta. Brez domov ostane več deset tisoč ljudi.
  • december - Začetek vstaje v Konstantinoplu proti nesposobnima cesarjema in križarjem, ki tudi izgubljajo potrpljenje z marioneto Aleksejem IV. 1204
    • Francoski križar in kronist Robert de Clari, ki je v eni od konstantinopelskih cerkva naletel na relikvijo svetega prta, najverjetneje poda opis Torinskega prta.

Angleško-francoska vojna 1202-1204

[uredi | uredi kodo]
  • Ker angleški kralj Ivan Plantagenet ravna brutalno z uponiškimi voditelji, ga zapustijo nekateri ključni zavezniki, ki so z uporniki sorodstveno povezani.
Angleškemu kralju Ivanu Plantagenetu se je počasi sesuval anžuvinski imperij, ki se je v naslednjem letu sesedel.
  • april - Kralj Ivan ukaže umoriti bretonskega vojvodo in nečaka Arturja I., ki je bil po anžujskem dednem pravu bolj upravičen do nasledstva angleške krone kot kralj Ivan.
    • Govorice o Arturjevi smrti razburijo tako upornike kot Ivanove zaveznike. Vojvodino Bretanjo nasledi Arturjeva polsestra Alicija Thouarška. Njeno starejšo polsestro in Arturjevo sestro Eleanoro drži v ujetništvu kralj Ivan, saj je upravičena tudi do angleškega prestola. Regentstvo nad Bretanijo prevzame Alicijin oče baron Gvido Thouarški, grofije Anjou se polasti francoski kralj Filip II.
  • avgust - Francoski kralj Filip II. prične z obleganjem trdnjave Gaillard, ki je ključnega pomena za osvojitev Normandije, in hermetično zapre dostop do trdnjave.
  • december - Ko kralj Ivan vidi, da so vsi poskusi, da bi odvrnil Francoze od obleganja, zaman, se vrne v Anglijo. 1204

Ostali dogodki po Evropi

[uredi | uredi kodo]

Azija

[uredi | uredi kodo]

Afrika

[uredi | uredi kodo]

Rojstva

[uredi | uredi kodo]

Smrti

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]