Pojdi na vsebino

Dan (Michelangelo)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dan
UmetnikMichelangelo
Leto1526-1531
Vrstamarmornat kip
Mere160 cm × 150 cm
KrajNova zakristija, Firence, Italija

Dan je Michelangelova marmorna skulptura (160 x 150 cm, največja poševna dolžina 285 cm), za katero velja da je bila izdelana med letoma 1526-1531 in je del dekoracije Nove zakristije cerkve sv. Lovrenca v Firencah. Je ena izmed štirih alegorij delov dneva in je na desni strani na sarkofagu groba Giuliana de' Medici, vojvode Nemourskega.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Dan je verjetno začel delati leta 1526, ko je bil dokončan Lorenzov grob in Giulianov začet. Kip je bilo treba dokončati v nadaljevanju del, po prisilni prekinitvi zaradi obleganja Firenc in njegovih posledic, ko je umetnik leta 1534 odšel v Rim in je ostal v stanju vidnega "nedokončanega".

Dan je predstavljen kot moška poosebljenost, napol razkrečen in gol, tako kot drugi kipi v seriji. Morda je imel za vzor rečna božanstva iz slavoloka Septimija Severa, ali Belvederskega torza, od katerih je ponovno vzpostavil močno anatomsko strukturo. Obnovil je tudi pozo otroka v mladostni Madonni della Scala in enega od bronastih aktov v stropu Sikstinske kapele.

Kip je edini med nizom alegorij, ki obrača hrbet gledalcu, v pozi, ki je nasprotna položaju bližnje Noči. Levi komolec je upognjen v oporo, desna roka pa sega nazaj, kot da bi kaj iskala: dejansko je izklesana le podlaket, roka se namesto tega izgubi v neklesanem delu. Noge so prekrižane v nasprotni smeri vrtenja trupa, ta zasuk pa je poudarjen tudi z vrtenjem glave proti gledalcu. Bradati obraz, komaj skiciran, kaže le skrivnosten izraz, ki je zelo nepozaben in simboličen prav zaradi svoje nepopolnosti.

Delo je dobilo številne interpretacije: politični simbol upora suženjstva ali avtobiografska tema težnje po svobodi; simbol krščanske luči ali poosebljenje življenja; alegorija ognja ali kolerični temperament; poosebitev dejanja, bolečine, jeze, prezira ali maščevanja ...

Slike

[uredi | uredi kodo]

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Umberto Baldini, Michelangelo scultore, Rizzoli, Milano 1973.
  • Marta Alvarez Gonzáles, Michelangelo, Mondadori Arte, Milano 2007. ISBN 978-88-370-6434-1

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]