Pojdi na vsebino

Hebrejska abeceda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hebrejska abeceda (izvirno אלפבית עברי‎ [alefbet ivri]) je pisava, s katero se običajno zapisuje hebrejski jezik, pa tudi druge jezike, ki so jih govorili ali jih še govorijo Judje, npr.: aramejski jezik, jidiš ipd. Hebrejska abeceda je v nekem smislu tudi znak pripadnosti judovstvu.

Hebrejsko abecedo sestavlja 22 črk, ki označujejo praviloma soglasnike. Samoglasnike se pogosto kar izpušča ali pa se jih zapisuje s črkami, ki sicer predstavljajo soglasnike. Le izjemoma se samoglasnike piše s posebnimi simboli.

Hebrejsko pisavo se praviloma piše od desne proti levi.

Sodobna hebrejska pisava se v bistvu ne razlikuje od klasične, vendar pa so danes v uporabi bolj gladke oblike črk - brez okraskov.

Soglasniki

[uredi | uredi kodo]

Pregled soglasnikov podaja naslednja razpredelnica. Pet črk dobi na koncu besede posebno zaključno obliko, ki je v tabeli navedena levo od standardne oblike črke.

Hebrejska abeceda - Soglasniki
klasična
oblika
sodobna
oblika
ime
črke
izgovorjava
IPA
poslovenjena
izgovorjava
številska
vrednost
  א   א Alef /ʔ/ ' 1
  ב   ב Bet /b/    /v/ b    v 2
  ג   ג Gimel /g/ g 3
  ד   ד Dalet /d/ d 4
  ה   ה He /h/ h 5
  ו   ו Vav /v/ v 6
  ז   ז Zajin /z/ z 7
  ח   ח Het /x/    /ħ/ h    kh 8
  ט   ט Tet /t/ t 9
  י   י Jod /y/ j 10
ך כ ך כ Kaf /k/    /χ/ k    kh 20
  ל   ל Lamed /l/ l 30
ם מ ם מ Mem /m/ m 40
ן נ ן נ Nen /n/ n 50
  ס   ס Sameh /s/ s 60
  ע   ע Ajin /ʕ/ ' 70
ף פ ף פ Pe /p/    /f/ p    f 80
ץ צ ץ צ Cade /ts/ c 90
  ק   ק Kof /q/ k 100
  ר   ר Reš /r/ r 200
  ש   ש Šin /ʃ/    /s/ š    ś 300
  ת   ת Tav /t/ t 400

Nekateri soglasniki imajo po dve možni izgovorjavi, ki se ju v pisavi po navadi ne loči. V redkih primerih, ko bi lahko prišlo do dvoumnosti, se obe različici lahko loči z diakritično piko (dageš) oziroma črtico (rafe).

Soglasniki z dvema izgovorjavama
črka glas 1. varianta 2. varianta
ב /b/ /v/ בּ /b/ בֿ /v/
כ /k/ /χ/ כּ /k/ כֿ /χ/
פ /p/ /f/ פּ /p/ פֿ /f/
ש /ʃ/ /s/ שׁ /ʃ/ שׂ /s/

Današnji govorci hebrejščine v izgovorjavi ne ločijo več toliko soglasnikov kot v klasični hebrejščini, zato v današnjem času nekatere črke predstavljajo iste glasove - razlika v zapisu je le zgodovinska:

  • črke א  ,ע in ה (kadar so mišljene kot soglasniki) se vse tri izgovarjajo /h/
  • črka ו in ena od variant črke ב se izgovarjata /v/
  • črka ח in ena od variant črke כ se izgovarjata /χ/ (ostri h)
  • črki ט in ת se obe izgovarjata /t/
  • črka ס in ena od variant črke ש se obe izgovarjata /s/
  • črka צ in skupina תס izgovarjata /ts/ (poslovenjeno: c)

Samoglasniki

[uredi | uredi kodo]

Za zapis samoglasnikov se uporablja naslednje tri možnosti:

  • Samoglasnike se v hebrejščini pogosto popolnoma izpušča. Zgled za to je beseda כשר [košer], ki pomeni obredno čisto hrano. Zapis כשר je sestavljen samo iz soglasnikov: kšr, samoglasniki niso navedeni.
  • Marsikdaj pa se za zapis samoglasnikov uporablja nekatere izbrane soglasnike in sicer:
    Soglasniki uporabljeni kot samoglasniki
    črka ime kot samoglasnik
    א Alef /a:/ (redko /e/)
    ה He /a:/ /e:/ /e/
    ו Vav /u/ /o:/
    י Jod /i/ (tudi /e:/ /e/)

    Zgled: ime mesta Jeruzalem se v hebrejščini zapiše ירושלים, kar so pravzaprav soglasniki Jrvšljm, pomenijo pa Jerušalaim.

  • V posebnih primerih se samoglasnike zapisuje tudi s sistemom diakritičnih črtic in pikic. Ta sistem označevanja se v praksi uporablja samo v slovarjih in leksikonih ter v svetopisemskih tekstih, kjer je pravilna izgovorjava pomembna in ne sme biti dvoumnosti. Zgled: že omenjeno besedo כשר [košer] se po tem sistemu zapiše כָּשֵר, ime mesta Jeruzalem pa se po tem sistemu zapiše kot יְרוּשָׁלַיִם.