Pojdi na vsebino

Hedonizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hedonízem (iz grščine ἡδονή, edoné "zadovoljstvo") se nanaša na družino teorij, ki jim je skupno, da ima užitek v njih osrednjo vlogo. Psihološki ali motivacijski hedonizem trdi, da človeško vedenje določajo želje po povečanju užitka in zmanjšanju bolečine.[1][2] Normativni ali etični hedonizem pa ne govori o tem, kako dejansko ravnamo, ampak kako bi morali ravnati: zasledovati bi morali užitek in se izogibati bolečini.[2] Aksiološki hedonizem, ki se včasih obravnava kot del etičnega hedonizma, je teza, da ima samo užitek notranjo vrednost.[1][3][4] V zvezi z blaginjo ali tem, kaj je dobro za nekoga, je to teza, da sta užitek in trpljenje edini sestavini blaginje.[5] Te tehnične opredelitve hedonizma v filozofiji, ki običajno veljajo za ugledne miselne šole, je treba razlikovati od načina uporabe izraza v vsakdanjem jeziku, ki se včasih imenuje »ljudski hedonizem«. V tem pomenu ima negativno konotacijo, povezano z egoističnim zasledovanjem kratkoročne zadovoljitve s predajanjem čutnim užitkom brez upoštevanja posledic.[2][6]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Moore, Andrew (2019). »Hedonism«. The Stanford Encyclopedia of Philosophy. Metaphysics Research Lab, Stanford University. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  2. 2,0 2,1 2,2 Weijers, Dan. »Hedonism«. Internet Encyclopedia of Philosophy. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  3. »Psychological hedonism«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 29. januarja 2021.
  4. Haybron, Daniel M. (2008). The Pursuit of Unhappiness: The Elusive Psychology of Well-Being. Oxford University Press. str. 62.
  5. Crisp, Roger (2017). »Well-Being: 4.1 Hedonism«. The Stanford Encyclopedia of Philosophy. Metaphysics Research Lab, Stanford University.
  6. »Hedonism«. www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 30. januarja 2021.