Pojdi na vsebino

Iridescenca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Iridescenca pri milnih mehurčkih
Hrošč vrste Lamprima aurata

Iridescenca ali goniokromizem je v splošnem lastnost določenih površin, da spreminjajo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja. Pojav je najvidnejši pri milnih mehurčkih, krilih metuljev in morskih školjkah.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Pojem iridescenca iz grške besede starogrško Ἴρις: iris - mavrica oz. v grški mitologiji boginja nedolžnosti in poosebitev mavrice. Goniokromizem izhaja iz grških besed starogrško Γωνιά: gonia - kot ter starogrško χρώμα: chroma - barva.

Fizikalne osnove nastanka

[uredi | uredi kodo]

Iridescenca je optični fenomen, pri katerem se barva oz. barvni odtenek spreminja glede na kot opazovanja površine. Nastane zaradi številnih odbojev svetlobe od večplastnih, polprozornih površin, pri katerih interferenca modulira svetlobno valovanje, ki jo zazna oko. Proces je funkcionalni analog selektivne oslabitve valovne dolžine, kot npr. pri Fabry-Pérotovem interferometru.

Predpogoj za nastanek iridiscence je torej prisotnost polprosojnih plasti, zaradi česar so poti žarkov od izvira svetloba do opazovalca rahlo različne, posledično pa pride do majhnih faznih razlik, kar lahko poenostavljeno zapišemo z naslednjo enačbo (v primeru, da imamo eno polprosojno plast in temno ozadje):

Če povzroči odboj svetlobe fazno razliko reda vidne valovne dolžine, se to vidi kot interferenčna barva. Pri različnih kotih opazovanja se spremenijo poti odbitih žarkov oz. njihove razlike, s tem pa tudi fazne razlike in opazovana barva objekta. V praksi pojav ni omejen na eno polprosojno plast, kjer se svetloba odbija od površine in spodnje plasti, pač pa je v različnih primerih prisotno različno število tovrstnih plasti, s tem pa so različne tudi interference.

Primeri iridescence v naravi

[uredi | uredi kodo]


Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]