Pojdi na vsebino

Javno pravo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Javno pravo so pravna pravila, ki jih oblikuje država kot oblastni subjekt, tj. z uporabo sredstev oblasti.

Delitev

[uredi | uredi kodo]

Javno pravo se ukvarja z javnim interesom državljanov in se deli po področjih dela:

Splošno

[uredi | uredi kodo]

Zasebniki kot naslovljenci teh pravil morajo njihovo vsebino sprejeti; se pravi, so v izrazito podrejenem položaju (imajo pa na voljo sredstva demokratičnega nadzora (glej civilna družba)).

Tipičen splošni javnopravni akt je zakon (sprejet v parlamentu po zakonodajnem postopku), od posamičnih pravnih aktov pa upravna odločba, s katero upravni organ oblastveno odloči o pravici posameznika - npr. tujcu lahko ali ne podeli državljanstvo, pri čemer gleda najprej zakonite pogoje, in če so vsi izpolnjeni, odloči po prostem preudarku.

Načela

[uredi | uredi kodo]

Temeljna načela javnega prava:

  • sledenje javnemu interesu - vsebina pravil javnega prava mora biti v večinskem interesu državljanov
  • zakonitosti - omejenost z ustavo, mednarodnim pravom in zakoni (v tem vrstnem redu):
    • materialna zakonitost - državni organi lahko in morajo ravnati točno tako, kot veli zakon (izjema je že omenjeno načelo prostega preudarka). Zasebniki nasprotno lahko počnejo vse, kar ni izrecno prepovedano z zakonom.
    • postopkovna zakonitost (due process): javnopravni akti morajo biti sprejeti v postopku, kot ga določa zakon: upravni akti npr. v upravnem postopku. Postopek varuje šibkejšega udeleženca v postopku

Pravila javnega prava sprejemajo in nato izvršujejo javnopravni subjekti, ki so:

  • državni organi (vlada, ministrstva in organi v njihovi sestavi (zlasti upravne enote), javne agencije, javni zavodi, javni skladi, javna podjetja)
  • organi samoupravnih skupnosti (občine, deli občin)
  • zasebniki, na podlagi javnega pooblastila

Postopati morajo po splošnem upravnem postopku, v kolikor z zakonom ni določen drug postopek (postopkovna zakonitost).